Na letošnjih družinskih igrah smo se pomerili v treh zabavnih igrah. Pridružile so se nam tudi gospodinje iz Gorišnice, ki so nam spekle slastne slanike s katerimi smo se okrepčali tekom dogajanja. Da pa smo se vsi dodobra razvedrili pa je poskrbel naš svojec gospod Janko Kocmut, ki je s svojo harmoniko poskrbel, da je dopoldan minil tudi ob zvokih domače glasbe.
V ponedeljek 22.9.2025 smo tudi v naši enoti obeležili svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Z modrimi baloni in v dolgi koloni smo se odpravili na sprehod po bližnji okolici. Ob povratku v Dom smo se v okrepčali še s kavo ali čajem ter se posladkali s pecivom iz domače domske kuhinje za kar so poskrbele naše kuharice.
Dan po tem, ko smo koruzo potrgali, smo se lotili še ličkanja koruze. Skupaj smo zavihali rokave in se lotili opravila. Ob delu ni manjkalo smeha ob vragolijah, ki smo jih ušpičil ter prijetnega obujanja spominov na preteklost, kot je delanje brkov iz koruznih laskov in phanje ličja pod obleke novo zaposlenim, ki se našega dogodka še niso nikoli udeležili.
Nov teden smo v prijetnem jesenskem vzdušju pričeli z znanim kmečkim opravilom, in sicer smo skupaj s stanovalci trebili buče. Delo smo si razdelili in se s skupnimi močmi lotili odstranjevanja semen iz buč. Stanovalci pa so z veseljem delili svoje spomine na čase, ko so buče trebli doma.
Obisk živalskega vrta v Destrniku smo načrtovali že nekaj mesecev, končno pa smo si šli ogledat živali, ki jih redko vidimo v naravi. Mnoge so ogrožene vrste in mnoge, ki ne živijo pri nas. Pozdravili so nas pingvini, pa jesetri, noj, emu, veliko žerjavov, labodka, ki je valila, papige... Z nami je odšel stanovalec, ki se redko udeležuje podobnih dogodkov. Lastniki so nam na koncu v njihovi veliki leseni dvorani postregli z dobro domačo gibanico, kjer smo si pred tem ogledali več starih orodij, ki se jih danes ne uporablja več. Hvaležni smo, da ste nas sprejeli tako gostoljubno.
V teh jesenskih dneh smo se skupaj s stanovalci podali na prijeten sprehod v gozd, kjer smo pridno nabirali kostanje. Med listjem pa smo našli tudi gobo, kar je bilo še dodatno presenečenje in veselje. Na poti domov pa smo se ustavili še v enoti Žabjak, kjer so nas prijazno pogostili s sokom. Po sproščenem klepetu smo se nato odpravili v domačo enoto, kjer nas je že čakalo kosilo.
Za dober izlet ne potrebujemo avtobusa ampak našega hišnika Marjana, ki nas je s svojim traktorjem in prikolico zapeljal do bližnje njive v Mali vasi, kjer nas je toplo sprejela naša sestra Danica.
Po začetnem okrepčilu s slaniki, smo se lotili trganja koruze. Zabave ni manjkalo, košare s koruzo pa smo hitro napolnili. Po delu nas je pričakala še prava domača gostija – takšna, ki napolni želodec in srce. Hvala sestri Danici za gostoljubje in hišniku za "prevoz s stilom".
Popoldne smo preživeli na bolj športen način. Z veliko smeha in z zavedanjem kako pomembno je gibanje, smo se pomerili v kegljanju in metanju žogice v tarčo.
Vedno je prijetno, ko zadiši iz krušne peči in tudi tokrat je bilo tako, ko smo skupaj s stanovalci zavihali rokave in spekli prave domače ocvirkovke v krušni peči. Vonj po sveže pečenih ocvirkovkah se je širil po celotni enoti in zvabil iz sob mnoge stanovalce.
