Tokrat nas je obiskal mladi fant harmonikaš Val. S svojo harmoniko nam je zaigral nekaj melodij ter s svojo mladostno energijo in glasbo polepšal dan. Njegov obisk je med stanovalce prinesel nasmeh, dobro voljo in prijetno vzdušje.
V prazničnem duhu smo skupaj okrasili božično-novoletne smrečice. Ob ustvarjanju, smehu in prijetnem druženju so se spletli topli trenutki, ki so prostor napolnili z veseljem in pričakovanjem božiča in novega leta. Vsak okrasek je nosil svojo zgodbo, vsaka smrečica pa del skupne radosti, ki jo prinašajo prazniki.
Iskrena hvala v imenu stanovalcev in zaposlenih za podarjene karte s strani organizatorja gospoda Branka Goloba, ki nas je poklical, ponudil donacijo kart za obisk koncerta in karte osebno prinesel v našo enoto.
Koncert je obiskalo 11 stanovalcev in 19 zaposlenih. Vsi smo uživali ob poslušanju lepih melodij. Stanovalka Marija, ki je prišla k nam iz Maribora je takoj po koncertu povedala, da kaj takega ni slišala še nikoli in da na nikoli ni hodila koncerte, sedaj, ko biva v Domu pa je doživela še to izkušnjo. Stanovalec Marko je dodal, da je bilo super in da še velja: »Da kdor poje, zlo ne misli«. Stanovalka Marija je poznala veliko pesmi in z nastopajočimi veselo prepevala. Druga Marija pa si je dala duška na pesem; Toni ma pa lepo kapo.
Nastopajoči so dobili več stoječih ovacij in bučnih aplavzov. Glasba je ponovno potrdila, da je tista, ki nas povezuje, polni in razveseljuje. Tudi povezovalec humorist Vinko Šimek nas je večkrat nasmejal.
Danes pa že hitimo, da prižig prve svečke na adventu ne zamudimo. Tokrat smo v naši enoti Muretinci dokončevali adventne venčke. Vzdušje je bilo že prav praznično, stanovalci pa so rade volje pokazali svoje skrite talente pri izdelavi venčkov. Tako so nastali čudoviti venčki, pripravljeni za okrasitev doma.
Ponovno smo plesali in prepevali ob zvokih harmonike našega muzikanta gospoda Janka. Vsak zadnji četrtek v mesecu imamo v enoti veselico, kot smo ta druženja poimenovali. Žena stanovalca mi je povedala: »Sem si označila na koledar, da ne bom pozabila priti. Z možem sva vedno rada plesala. Prva sva šla na plesišče in zadnja dol. Pridem, da zapleševa, dokler se bo še dalo.« Plesali smo skoraj vsi. Razvilo se je prav prijetno vzdušje. Veselimo se že zadnjega četrtka v novembru.