V torek 18.6. smo praznovali rojstne dneve stanovalcev, ki so rojeni v aprilu, maju in juniju. Praznovanje so popestrili mini maturanti vrtca iz Gorišnice. Pripravili so nekaj zgodbic in pesmic ter zaplesali za naše slavljence. Pomagali so razdeliti večcvetne nageljčke vsem slavljencem in tortico. Sami so se odločili za sladoled. Vsi skupaj smo zapeli tudi pesem Vse najboljše…
Po četrtkovi telovadbi smo se ohladili z ledeno kavo. Z obiskom pa sta nas presenetili tudi članici gasilske zveze Gorišnica, ki sta nas pogostili s sveže pečenimi slaniki in nam izročili zahvalo za pomoč pri organiziranju 24. tabora pionirjev GZ Gorišnica.
Skupaj s stanovalci smo se odpravili v sosednjo Malo vas h gospe Suzani, kjer smo nabrali kamilice in se okrepčali z malico. Kamilice smo kasneje posmukali in jih posušili za domač kamilični čaj.
Torkovo dopoldne smo preživeli ob športnem druženju in prijateljskem povezovanju z uporabniki VDC Dornava. Pomešali smo se v skupine in se pomerili v različnih športnih in hkrati zabavnih igrah, ob tem pa drug drugega spodbujali z glasnim navijanjem. Zaključili smo z zagotovilom, da se še zagotovo srečamo.
Četrtkovo dopoldne smo preživeli v živahni družbi osnovnošolcev iz Gorišnice in skupaj izvedli že 3. igre prijateljstva. Naši stanovalci so se v trojkah z otroci pomerili v hitrostnih miselnih igrah povezanih s številkami in oviratlonu, kjer so se vsi skupaj srečali z zabavnimi izzivi. Vse izzive smo skupaj uspešno premagali in se na koncu vsi skupaj veselili dobrih rezultatov, kjer smo bili zmagovalci vsi.
V soboto smo se s stanovalci udeležili letalskega mitinga, ki je potekal v Moškanjcih. Navduševali smo se nad razstavljenimi letali in helikopterji, lahko pa smo si ogledali tudi njihovo notranjost. Videli pa smo tudi padalce in se čudili njihovemu pogumu.
12. junija smo spremljali 1. etapo (Murska Sobota Ormož) 30. kolesarske dirke po Sloveniji, ki je vodila mimo enote Muretinci in je za stanovalce pomenila poseben dogodek, ki se ne zgodi vsakodnevno.
V navijaškem vzdušju in s slovenskimi zastavami smo navijali za vse kolesarje, saj nismo spoznali nobenega hitro vozečega kolesarja, niti našega Matica Žumra, ki je bil precej pred vsemi, kar smo videli kasneje po televiziji.
Telovadbo smo petkovo dopoldne organizirali malo drugače in v zunanjem delu paviljona razgrnili mavrično ponjavo ob kateri smo se prav tako dobro razgibali.
