Kategorija: Juršinci

V tem tednu smo se pripravljali na medgeneracijski dogodek SKUPAJ POBARVAJMO DAN, ki je danes pod geslom: "Mozaik skupnih zgodb" potekal na Ptuju. Na kos lesene sestavljanke smo narisali drevo s krošnjo v obliki srca. To je predstavljalo naš dom- družino, ki jo kot skupnost tvorimo. Vsak stanovalec je s svojim prstnim odtisom prispeval, da je krošnja dobila liste. Danes smo ta košček odnesli na Ptuj, kjer smo ob veselem druženju sestavljanko sestavili v celoto. V dar in za spomin smo prejeli sestavljanko društva Sožitje Ptuj. Naš košček pa so prejeli otroci iz vrtca.

Dan smo si popestrili z druženjem na letni terasi, kjer smo se razgibavali, igrali družabne igre s svojci, na sprehodu pa smo nabirali smrekove vršičke.

Začela se je sezona sladoleda za to smo naš sprehod izkoristili za obisk sladoledarja, ki nas vsako leto razveseli z okusnim sladoledom.

Gospodinjske aktivnosti na oddelku z osebnim spremljanjem.

Petkov dopoldan je minil v znamenju praznikov, ki so pred vrati. S skupnimi močmi smo si tako kot drugod po Sloveniji tudi pred našo enoto postavili prvomajsko drevo. Na pomoč so nam priskočili tudi otroci iz vrtca.

V naši enoti je bilo zopet veselo. Praznovali smo rojstne dneve stanovalcev, ki so svoj praznik slavili v januarju, februarju, marcu in aprilu. Sami smo si pripravili prav posebno torto. Piko na i našemu praznovanju pa so dali otroci iz vrtca Juršinci, ki bodo to jesen prvič sedli v šolske klopi.

Zopet nas je obiskala potujoča knjižnica- bibliobus. Knjižno čajanko smo tokrat imeli kar na prostem. Prisluhnili smo čudoviti zgodbi o tem kako pomembni smo vsi ljudje, o medgeneracijskem učenju in strpnosti. Ob koncu smo si ogledali še notranjost bibliobusa in navdušeno ugotovili, da se v njem skriva kar 6000 knjig.

V nedeljo smo v naši enoti obujali slovensko tradicijo petja. Za ta dogodek vseslovenskega petja smo skupaj tako s stanovalci, svojci, kot tudi z zaposlenimi prepevali slovenske ljudske pesmi. Pričarali smo si zares lepo vzdušje.

"Diši po česnu." So dejali stanovalci. To je bil prvi pokazatelj, da imamo na mizi zares čemaž in ne šmarnice ali jesenskega podleska.
Pripravili smo si dva namaza: čemaž s skuto in čemažev pesto. Ker smo imeli tudi čemaž s čebulico smo ga posadili v cvetlični lonec, tako naslednjič več ne bo dileme, kaj je na mizi.
Ker nam je ostalo še veliko čemaževih listov bo jutri zadišalo tudi po čemaževi juhi.